Zgodovina kluba

Ustanovitev Aerokluba Celje

V letih 1927-1928 je bilo v Sloveniji ustanovljeno kar nekaj aeroklubov. V Celju je bil aeroklub ustanovljen leta 1928. Se istega leta je bil v Celju prvi aero-miting na katerem so si obiskovalci, ki so jih nasteli kar 30000, ogledali "akrobatsko" skupino letal ter skok s padalom.

Leta 1929 je vojna komanda dodelila Aeroklubu Celje letalski motor Daimler (trofeja iz 1.svetovne vojne) z namenom, da bi priceli z izgradnjo letala. Tako je decembra 1929 Ladislav Ropas prevzel tehnicno vodstvo. Na pomoc, ki jo je zelo potreboval, je priskocil brat Dorko, ki se je ukvarjal z gradnjo modelov lastnih in tujih konstrukcij. Ladislav je med tem na Dunaju spoznal pilota Zuzmana, ki ga je naucil leteti z motornim letalom. Zacel se je zanimati tudi za jadralno letenje. Navezal je stike z druzbo Ron-Rositten (Wasserkuppe, Nemcija, kjer so bila svetovno znana tekmovanja v jadralnem letalstvu). Tu je Ropas uspel dobiti nacrte za "Zoegling" (Vrabcu podobno drsno letalo). Odlocil se je za samogradnjo, kjer mu je bil v veliko pomoc brat Dorko z modelarskimi izkusnjami, za delo pa je angaziral se vajence in pomocnike.

Prvo drsno letalo z imenom "Celjan" je poletelo 20.julija 1931

Prvi poskusni leti z "Zoegling-om" so bili v Levcu. Letalo je bilo prevleceno s papirjem in ga je bilo potrebno krpati skoraj po vsakem startu na gumo. Vcasih je uspelo letalo potegniti v zrak tudi do 10m visoko. Ker se v Aeroklubu Celje za Ropasovo prizadevanje niso kaj veliko zmenili, je svojega "Zoeglinga" posodil Mariborski letalski skupini, ki je bila ustanovljena leta 1933, dokler si ne zgradijo svojega. Tam so letalo adaptirali in priceli s solanjem. V letu 1935 se je v Celju ustanovila jadralno letalska skupina. Aeroklub je dobil svojo delavnico v kletnih prostorih trgovske sole. Delavnico so opremili z orodjem, ter nabavili material. Z vrnitvijo "Zoeglinga" iz maribora se je pricelo solanje v Celju, hkrati pa se je zacela izgradnja novega letala. Pri tem so organizacijsko veliko pomagali Mariborcani, dokler leta 1938 ni stekla letalska sola, katero je vodil Vinko Ursic. Istega leta je bilo zgrajeno ze drugo letalo. Prirejen je bil miting na katerem so demonstrirali polete z motornimi in jadralnimi letali. Poleg klubskih letal so bila se druga visokosposobna brezmotorna letala ( Grunau-Baby, Salamandra). Klub si je po tem mitingu financno dobro opomogel. Nabavili so avto za avtovlek, opremili delavnico in dobili kompletni material za gradnjo jadralnega letala INKA II. Solanje je potekalo na Bezigradu, Zalogu in Golovcu, kjer so bili pogoji za doseganje "A" znacke. Ko so zgradili vitlo za avtovlek se je solanje prestavilo v Levec, Tezno pri Mariboru, nekateri clani pa so se solali na Blokah in v Vrscu. Klub je imel tudi ze 4 motorne pilote vendar brez motornih letal in hangarja, katerega nacrt je ostal le na papirju.

Tedaj so v aeroklubu Celje imeli ze stirje jadralci srebrni "C". Skoraj vsi clani so dosegli "A" ali "B" znacko na klubskih letalih. Tedaj pa je bilo veliko upanje letalo INKA II. s katerim so se dosegale se visje diplome (znacke).

Samogradnja INKA II.

Vodilna misel za izgradnjo novega jadralnega letala je bila, graditi enostavno in poceni. Zato so se v Aeroklubu Celje odlocili za izgradnjo jadralnega letala INKA II. katerega konstruktor je bil ing. Kuhelj. Letalo je bilo namenjeno prav za jadranje ob vzgorniku ob pobocjih hribov, saj je bilo termicno jadranje tedaj se v povojih. Na Blokah so takrat ze imeli jadralno letalo INKA I. Tudi pri tem letalu je bil za osnovni material izbran smrekov les. Vezane plosce in ostalo drobnarijo so kupovali v Avia Richter. Jeklo "aero-50", so nosili delavci iz tovarne Westen d.d. Ker je bilo to specialno jeklo zelo zilavo, ga je bilo potrebno obdelovati s posebnimi orodji. INKA II. je prvic vzletela 1.januarja 1941 v Levcu z avtovlekom. Z aprilom 1941 je dejavnost v klubu zamrla zaradi pricetka 2. svetovne vojne. Jadralno letalo INKA II. pa so razbili prisleki pri ponesrecenem startu z Miklavskega hriba, ko so zeleli pristati na stadionu Glazija.

AKC med 2. svetovno vojno.

Ob vdoru Nemcev v Celje je nastala skoda tudi v takratnih prostorih Aerokluba. Vlomilci so odnesli vse, kar ni bilo tezje, se signalnih zastavic ni bilo vec. Odnesli so kombiniran mizarski stroj, ter vse drugo orodje in strojcke. Izpraznili so foto laboratorij. Razen kinoprojektorja so izginili vsi filmi in ves slikovni inventar, s cimer je bila klubu storjena nepopravljiva skoda.

O letalih ni bilo nobenih sledi. Pozneje so bila najdena vsa polomljena na podstresju gimnazije.

Kljub vojnim razmeram je v klub v tem casu prislo kar nekaj novih ljudi.

AKC po vojni.

Takoj po osvoboditvi, jeseni 1945, se je zbralo nekaj nadebudnezev, ki so se pred vojno zanimali za letalstvo. Ustanovili so letalsko skupino v okviru tedanje letalske organizacije Slovenije (LOS). Organizator te skupine je bil Lojze Makuc z nekaj prijatelji. Ker materialna sredstve niso dopuscala sodelovanja pri jadralnem in motornem letenju, so sklenili graditi samo letece modele. Ker so bili skoraj vsi clani tega krozka dijaki I. gimnazije v Celju in ker jim je tedanji ravnatelj gimnazije dal na razpolago prostore za delavnico, je bil na I. gimnaziji modelarski krozek.

Ta krozek se je pod vodstvom Vlada Veleja kljub velikim materialnim tezavam in kljub nerazumevanju takratnih vodilnih forumov pocasi razvijal ter pritegnil v svoje vrste tudi zainteresirane od drugod, predvsem mladince iz Tovarne emajlirane posode v Celju. Poleti leta 1946 je krozek ze poslal nekaj svojih

clanov na solanje v jadralno solo v Kompolje in na Bloke.

V zacetku leta 1947 je bil v Celju ustanovljen posebni iniciativni odbor z nalogo, naj ustanovi letalsko drustvo. Jedro tega drustva naj bi tvoril ravno modelarski krozek na I. gimnaziji. In res je bilo spomladi tega leta ustanovljeno letalsko drustvo "Ckalov" Celje. Drustvo je dobilo prostore v kleti

1.osnovne sole, kamor se je preselil tudi modelarski krozek. Leta 1947 je bil ustanovljen tudi prvi padalski tecaj, katerega je obiskovala tudi poznejsa veckratna rekorderka Danica Rabuza. pozimi je AK Celje dobil od Letalske zveze dva jadralna ucitelja in dve letali tipa Vrabec. Razmere za solanje so bile tezke, saj so bila letala spravljena kar pod kozolcem, ker hangarja ni bilo. V letu 1948 se je razsirilo predvsem modelarstvo, rezultati pa so bili ze vidni na II. modelarskem tekmovanju. Leta 1950 so v Levcu izgradili hangar, katerega so pomagali graditi clani AK Celje in pripadniki JLA. Ob tej priloznosti so v Celju priredili letalski miting. Se istega leta je AK Celje dobil motorno letalo DAR-9, jadralno letalo Cavka in tedaj visokosposobno letalo Triglav. Leta 1952 je klub dobil jadralno letalo Roda. Z temi letali je bilo tega leta napravljenih okoli 1000 startov. Mile Tovornik pa je opravil tudi srebrni C. Preletel je od Celja v Cakovec (100km). V letu 1952 je Maks Arbajter na drzavnem prvevstvu v jadralnem letenju v Borovu postal drzavni prvak. Letalski park se je iz leta v leto vecal. Leta 1962 je bilo v klubu ze kar nekaj letal: Zerjav, Vaja, Grunau Baby, Olimpija, Cavka, Roda, PO-2, Aero-2, UT-2, DAR-9, Libis180 in KB-6. Leta 1964 je bilo v Celju organizirano XVI. drzavno prvenstvo v jadralnem letenju, na katerem je zmagal clan AK Celje Vlado Velej. V letih 1966-1972 klub kupil dva motorna in stiri jadralna letala. Piper - Super Cub za vleko jadralnih letal, in turisticno letalo Piper Cherokee. Jadralna letala pa so bila: Trener, Delfin, Dirrus (dvosed) ter plasticno visokosposobno letalo. Leta 1961 pa se je pricela izgradnja letala znamke MUHA-100. Letalo MUHA-100 je bilo tedaj kvalitetno prehodno letalo. Nacrte zanj je iz Poljske priskrvel ing. Boris Cijan. Delalo se je v mizarski delavnici, najvec v zimskem casu, ko je bila letalska sezona mrtva. Ker je letalo leseno, so se lahko vsi leseni deli obdelali v mizarski delavnici. Les se je sprva dobavljal s Pokljuke, kasneje pa iz tovarne Libis v Ljubljani. vezane plosce je priskrbela JLA, okovje pa so izdelali v VTC - Vrsac. Gradnjo letala je nadzoroval sprva Hillinger nato pa Dominik Gregl. Muha je prvic poletela leta 1969.

 

Člani Aerokluba Celje se lahko pohvalimo, da letimo v klubu z bogato letalsko zgodovino. Nekaj več si lahko preberete na naslednji povezavi: http://peterkarner.webs.com/zgodovina.htm

Nahajate se: Domov O klubu Zgodovina

We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of this site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

  I accept cookies from this site.
EU Cookie Directive Module Information